Stisljivost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stisljívost (oznaka χ) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.

Večja stisljivost pomeni, da je telo lažje deformirati. Med snovmi imajo največjo stisljivost plini.

Mednarodni sistem enot predpisuje za stisljivost enoto Pa^-1.

Recipročna vrednost stisljivosti je stisljivostni modul.

[uredi] Stisljivost idealnega plina

Za idealni plin lahko enostavno izpeljemo izraza za izotermno in adiabatno stisljivost.

[uredi] Izotermna stisljivost

Pri izračunu izotermne stisljivosti predpostavimo, da sistem stiskamo dovolj počasi, da sproti odvaja toploto okolici, tako da ostaja temperatura stalna. Za izotermne spremembe se splošna plinska enačba poenostavi v obliko pV = konst.; z odvajanjem tega izraza po prostornini V po preureditvi dobimo

Odtod iz podobnosti s splošnim izrazom za stisljivost dobimo izraz za izotermno stisljivost:

[uredi] Adiabatna stisljivost

Pri izračunu adiabatne stisljivosti predpostavimo, da sistem bodisi stiskamo tako hitro, da med stiskanjem ne more oddati toplote okolici, bodisi je sistem toplotno izoliran. Za adiabatne spremembe velja enačba adiabate pV^κ = konst.; z odvajanjem tega izraza po prostornini V po preureditvi dobimo

Iz podobnosti s splošnim izrazom za stisljivost dobimo izraz za adiabatno stisljivost: