Smučišče Rogla
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vsebina |
[uredi] Zametki turizma na Rogli in Zreškem Pohorju
Prvi zametki turizma na Zreškem Pohorju so se pojavili že pred drugo svetovno vojno, leta 1934, ko je bil postavljen razgledni stolp na Rogli. Večina turističnih objektov je bila med drugo svetovno vojno požganih in uničenih. Po vojni leta 1956 je bila koča na Rogli zopet obnovljena. S kočo je upravljalo Planinsko društvo Zreče, kasneje pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior. To je bilo leta 1972. Kočo adaptira adaptirala in jo na ta način ohranila pri življenju.
[uredi] Prvo gostišče, prva proga z vlečnico
Nadalnji razvoj turizma na Zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem Unior (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha. Gozdno gospodarstvo Celje pa je tudi začelo plužiti sneg iz ceste. Tako je cesta bila prevozna tudi pozimi in tako dostopna za motorna vozila in hkrati tudi omogočila hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro.
Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na Zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle.
[uredi] Razvoj do današnje podobe
Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli ter s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na Pohorju, predvsem s Kopami in Ribniško kočo, pozneje pa tudi z Mariborskim Pohorjem. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašin žaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior.
Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v Zrečah s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, savno, solarijem, depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: 20 km tekaških prog, vlečnice Zlodejevo, Mašin žaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih 4 letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot 5 krat.
Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo, ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Izgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m2.
V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro.
Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava z 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča, obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti.
[uredi] Danes
Danes je v Termah Zreče 400 ležišč v hotelu Dobrava in v Vilah. Imajo 1.600 m2 vodnih površin, kar omogoča obisk 1.200 turistov hkrati. Na Rogli 1.500 ležišč od tega 900 v upravljanju Unior d.d. program turizma. Smučarske naprave pa omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo pa je tudi 1000 parkirnih mest za osebna vozila. Začel je delovati tudi wellness center.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
[uredi] Viri
- Brečko, Andraž, Strokovna naloga: Turizem in informacijska tehnologija, primer Unior d.d. program turizem. Ljubljana 2004 (v slovenščini)
