Pat (šah)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pát je položaj v šahu, kjer igralec na potezi nima na voljo dovoljenih potez in njegov kralj ni v napaden. Šahovska igra se tako nemudoma konča z neodločenim rezultatom - remijem.
Pat, kot neodločen rezultat se je v šahovskih pravilih pojavil šele v novejši zgodovini šaha, prvotno je po vzoru igre šatrandž veljalo, da je zmagal tisti, ki je prisilil nasprotnika v pat pozicijo. V Angliji pa je do 19. stoletja veljalo, da je izgubil tisti, ki je nasprotnika spravil v pat.
Pat je pomemben motiv v šahovskih končnicah, vendar se lahko pojavi tudi v središčnici torej, ko je na šahovnici več figur. Šahovskih problemist Samuel Loyd je sestavil možen pat v samo 10. potezah: 1.e3 a5 2.Dh5 Ta6 3.Dxa5 h5 4.Dxc7 Tah6 5.h4 f6 6.Dxd7+ Kf7 7.Dxb7 Dd3 8.Dxb8 Dh7 9.Dxc8 Kg6 10.De6 (Glej šahovski zapis)
 Loydov končni položaj pata v 10. potezah |
 Štirje primeri pata |
Figura, ki se žrtvuje z namenom pata, se imenuje desperado. V šahovski praksi in mnogih šahovskih problemih je pat pogosto končni motiv.
