Narodni muzej Slovenije
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821. Po odloku avstrijskega cesarja Franca I. se je imenoval Kranjski deželni muzej, in je sprva našel svoje prostore v ljubljanskem liceju na Vodnikovem trgu. Leta 1831 (10 let po ustanovitvi) je muzej odprl svojo prvo stalno razstavo, 5 let kasneje pa izdal prvi vodnik po muzejskih zbirkah. Cesar Franc Jožef je leta 1882 dovolil, da se nazivu ustanove doda ime »Rudolfinum« (v čast prestolonaslednika), naslednje leto pa je sam položil temeljni kamen današnje muzejske stavbe. Temu dogodku je priča tudi spominska plošča v vhodni avli. Stavba je bila zgrajena leta 1885 v neorenesančnem slogu, po načrtih slovenskega arhitekta Vilijema Trea. Istočasno je bil urejen tudi park pred muzejem. Leta 1904 je bil vanj postavljen kip Janeza Vajkarda Valvasorja (delo Alojzija Gangla). Vhodni portal muzeja krasijo štirje kipi, ki upodabljajo umetnost, zgodovino, naravoslovje in delo. Stropne poslikave v muzeju sta prispevala Janez Šubic in Jurij Šubic. Na ograji stopnišča, ki vodi v 1. nadstropje, so kipi osmih muz, 4 liki na stropni poslikavi nad stopniščem pa predstavljajo prispodobe za arheologijo, umetnost, zgodovino in naravoslovje.
Muzej je bil za javnost odprt leta 1888, leta 1921 pa se je Kranjski deželni muzej - »Rudolfinum« preimenoval v Narodni muzej. Leta 1933 je muzej odstopil Narodni galeriji velik del slikarske in kiparske zbirke. Najpomembnejši razstavni eksponati v stalni zbirki so vaška situla, drevak ali deblak) iz časa mostiščarjev, egipčanska mumija in nekaj drugih predmetov, najdenih na območju Slovenije. Leta 1991 je bilo notranje muzejsko dvorišče prekrito in s tem je bil pridobljen prostor za razne prireditve in občasne dodatne razstave, leta 2006 pa je bil odprt lapidarij v novem prizidku na zunanjem dvorišču. Leta 1997 pa je bila ustanova preimenovana v Narodni muzej Slovenije.
