Lonec na zvišan pritisk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Lonec na zvišan pritisk (imenovan pogosto ekonom lonec) je priprava za kuhanje pod zvišanim pritiskom in s tem pri temperaturah nad 100 °C. S tem se bistveno skrajša čas kuhanja in prihrani energija. Izumil ga je leta 1679 francoski fizik Denis Papin. Precej večja industrijska izvedba take posode se imenuje avtoklav.

Odprt lonec na zvišan pritisk.

Sestavljen je iz:

• spodnjega dela, ki se od klasičnega lonca razlikuje predvsem po okrepljenem in posebno oblikovanem robu
• posebnega pokrova. Tudi ta ima posebej oblikovan rob, v robu je tesnilo in mehanizem za tesno zapiranje. V pokrovu sta regulacijski in varnosti ventil. Regulacijski ventil vzdržuje približno 1 bar (100 kPa) nadpritiska, kar zagotavlja, da voda vre pri približno 120 °C. Varnostni ventil se vklopi, če pritisk preveč naraste.

Časi kuhanja se skrajša za 50 – 70 %. Ker para ne uhaja (ali samo malenkostno zaradi uravnavanja pritiska) se vse snovi, predvsem aromatične, bolje ohranjene. Hrani je tako potrebno dodati manj začimb.

V takem loncu lahko skuhate gotovo jed (juho, golaž, vampe na tržaški način, …), zelo primeren pa je tudi za kuhanje v pari (za to mora imeti dva vložka – enega z luknjicami).

Ni primeren za kuhanje jedi s kratkimi časi kuhanja (testenine ipd.).