John Frederick William Herschel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Herschel.

Sir John Frederick William Herschel, angleški astronom in matematik, * 7. marec 1792, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija, † 11. maj 1871, Collingwood, Hawkhurst, Kent.

Sir John Frederick William Herschel

[uredi] Življenje in delo

John je bil edini sin Williama Herschla. Študiral je na Kolidžih Eton v Windsorju in St.John's v Cambridgeu. Diplomiral je leta 1813. Med študijem je postal prijatelj Charlesa Babbagea in Georga Peacocka. Leta 1816 se je začel ukvarjati z astronomijo. Izdelal je zrcalni daljnogled s premerom zrcala 457 mm (18 palcev) in goriščno razdaljo 5,4864 m (20 čevljev).

Nadaljeval je očetovo delo, o dvojnih zvezdah in zvezdnih gručah. Med leti 1921 in 1823 je z Jamesom Southom pregledal očetov katalog dvozvezdij. Za to delo mu je leta 1826 Kraljeva astronomska družba (RAS) podelila Zlato medaljo, Francoski inštitut pa leto poprej 1825 Lalandovo medaljo.

Za njegove matematične prispevke v znanstveni reviji Philosophical Transactions Kraljeve družbe mu je Družba leta 1821 podelila Copleyjevo medaljo .

V viteški red je bil povzdignjen leta 1831.

Leta 1833 je odpotoval v Južno Afriko, da bi razširil opazovanja še na južno nebo. Leta 1838 se je vrnil v Anglijo in leta 1847 izdal delo Rezultati astronomskih opazovanj z Rta dobre nade (Results of Astronomical Observations made at the Cape of Good Hope). Tega leta je prejel svojo drugo Copleyevo medaljo.

V astronomijo je uvedel uporabo julijanskega dneva in prispeval več pomembnih prispevkov k izboljšavi fotografskih postopkov. Leta 1842 je odkril cianotipijo.

Skoval je izraze kot so »fotografija«, »negativ« in »pozitiv«. Odkril je spojino natrijevega sulfida kot fiksir srebrnega natrijevega klorida.

Herschlov daljnogled na Rtu dobre nade iz leta 1834

Herschel je leta 1864 izdal katalog (popis) 6.245 meglic in zvezdnih kopic. Druga njegova dela so: Izvlečki iz astronomije (Outlines of Astronomy) (1864); Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic (General Catalogue of Nebulae and Clusters of Stars) (1864); Meteorologija (Meteorology) (1870); Fizična geografija (Physical Geography) (1871); Splošni katalog 10.300 večkratnih in dvojnih zvezd (General Catalogue of 10,300 Multiple and Double Stars) (izdano po smrti).