Privacy Policy Cookie Policy Terms and Conditions ISO 8601 - Wikipedija, prosta enciklopedija

ISO 8601

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

ISO 8601 je mednarodni standard za zapis datuma in časa. Trenutna različica je tretja izdaja, ISO 8601:2004, izšla 3.decembra 2004. Zamenjala je prvo izdajo ISO 8601:1988 in drugo ISO 8601:2000.

Vsebina

[uredi] Uvod

Osnovna zamisel standarda je ureditev časovnega dogodka natančno, oziroma po izbiri uporabnika z nizom znakov. Znaki so razvrščeni od največjega (leta), do najmanjšega (sekunde in odtod še manjši deli). Z zapisom dogodka standard omogoča predstavitev časovnih razmikov in ponavljajočih razmikov.

[uredi] Datum

Mednarodni standard za zapis datuma je:

YYYY-MM-DD

kjer je YYYY leto po standardnem gregorijanskem koledarju, MM je mesec v letu (01 - januar, 12 - december) in DD dan v mesecu od 01 do 31.

Na primer, četrti dan v februarju leta 2006 se napiše:

2006-02-04

Drugi običajni zapisi (ki se delno še uporabljajo) so (za ta datum): 2/4/06, 4/2/06, 06/2/4, 4.02.2006. 04-FEB-1995, 4-Februar-1995 in še nekateri. Predvsem prvi dve obliki sta bili nevarni za zamenjavo, ker sta se uporabljali istočasno v ZDA in Veliki Britaniji. Ni namreč jasno, ali pomenita 2006-04-02 ali 2006-02-04.

Prednost tega zapisa z drugimi običajnimi variantami:

  • enostavno čitanje zapisa
  • enostavna primerjava in urejanje
  • neodvisen od jezika
  • se ne more zamenjati z drugimi zapisi datuna
  • konsistenten z zapisom časa, kjer je tudi največja enota (ura) na začetku
  • zapis je kratek in vedno enako dolg, kar olajša izdelavo tabel.
  • identičen je z kitajskim načinom zapisa
  • štirimestna letnica preprečuje probleme ob prehodu v novo stoletje

V zapisu datuma se lahko izpustijo vezaji, če čitljivost ni posebno važna:

20060204

Če sta važna samo mesec ali celo leto, je zapis:

2006-02 oziroma 2006

[uredi] Tedni

V komerciali in industriji se za datum dobave, proizvodni plan in drugo pogosto uporablja teden. Kot prvi teden v letu je definiran teden, v katerem je prvi četrtek v tem letu in tako praviloma vsebuje še nekaj dni preteklega leta, ali pa nekaj prvih dni tekočega leta pripada zadnjemu tednu preteklega leta. Lahko se zgodi, da v prvem koledarskem tednu ni četrtka. Teden se začne v ponedeljek (01) in konča v nedeljo (07). Na primer: v letu 2006 je prvi dan po koledarju nedelja, 2006-01-01. Ker je ta dan v tednu kasnejši kot četrtek, pripada zadnjemu tednu preteklega leta (2005). Prvi teden v letu 2006 se začne 2006-01-02 in konča na 2006-01-08. Zapis tega tedna je:

2006-W01 ali 2006W01

Zapis tedna se lahko dopolni z dnevom v tednu. Na primer, datum 2006-01-05, ki je četrek, to je četrti dan v prvem tednu leta 2006, se lahko zapiše kot:

2006-W01-04 ali 2006W0104

[uredi] Dan v letu

V nekaterih primerih, predvsem ko je potrebno enostavno izračunati časovno razliko med dvema dogodkoma, se uporablja zapis s številko dneva v letu. Prvi dan v letu (YYYY-01-01) ima številko 001, zadnji dan (YYYY-12-31) pa glede na to, ali je leto prestopno ali ne, številko 365 (ali 366 za prestopna leta). Zapis ima obliko:

2006-035 ali 2006035 

kar pomeni 2006-03-04.

[uredi] Dnevni čas

Standarden zapis dnevnega časa je:

hh:mm:ss

kjer je:

  • hh - število polnih ur, ki so minile od polnoči (od 00 do 24)
  • mm - število polnih minut (od 00 do 59, ki so minile od začetka ure
  • ss - število polnih sekund, ki so minile od začetka minute
  • če je ura 24, morajo biti minute in sekunde 00

Čas ene sekunda pred polnočjo se zapiše kot:

23:59:59 ali 235959

Tudi tu je možen manj natančen zapis na primer:

23:59 ali 2359 ali 23

Za polnoč je možen zapis 00:00:00 ali 24:00:00. Tako se lahko ločuje obe polnoči, ki sta vezani na isti dan. Zapisa:

2006-03-02 24:00:00 in 2006-03-03 00:00:00

definirata točno isti čas.

Možen je tudi natančnejši zapis časa, vključno z delom sekunde. Zapis je:

17:12:34.7896 ali 171234.7896

Če se skupaj brez separatorev zapišeta datum in dnevni čas, standard priporoča, da se oba dela ločita s črko T (za Time). Zapis je:

20060312T171234

[uredi] Časovni pasovi

Če ni drugače navedeno, velja podatek o datumu in uri po lokalnem časovnem pasu. Če se želi poudariti, da je čas definiran po UTC (Universal Time), se podatku o času doda črka Z:

23:12:34Z ali 231234Z

Črka Z pomeni ničti meridian (Zero Meridian), ki poteka skozi Greenwich pri Londonu. Ta čas se pogosto imenuje tudi Zulu čas (beseda Zulu pomeni v mednarodni radijski abecedi črko Z).

K zapisu časa se lahko doda nize:

+hh:mm ali +hhmm ali +hh
ali 
-hh:mm ali -hhmm ali -hh

ki povedo za koliko ur (in minut) se lokalni čas razlikuje od UTC.

Na primer, CET (Central European Time) je za eno uro pred UTC, EST (U.S./Canadian Eastern Standard Time) pa 5 ur za UTC. Naslednji zapisi pomenijo isti čas:

12:00Z = 13:00+01:00 = 07:00-05:00


[uredi] Veljavnost v EU

Standard ISO 8601 je bil v EU prevzet kot evropski standard (European Standard) EN 28601 in velja v vsej EU. Nacionalne standarde je potrebno prilagoditi. ISO je bil prevzet tudi v JUS (jugoslovanske) standarde.

[uredi] Zunanje povezave

THIS WEB:

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - be - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - closed_zh_tw - co - cr - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - haw - he - hi - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - ms - mt - mus - my - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - ru_sib - rw - sa - sc - scn - sco - sd - se - searchcom - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sq - sr - ss - st - su - sv - sw - ta - te - test - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tokipona - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu

Static Wikipedia 2008 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -

Static Wikipedia 2007:

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - be - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - closed_zh_tw - co - cr - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - haw - he - hi - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - ms - mt - mus - my - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - ru_sib - rw - sa - sc - scn - sco - sd - se - searchcom - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sq - sr - ss - st - su - sv - sw - ta - te - test - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tokipona - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu

Static Wikipedia 2006:

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - be - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - closed_zh_tw - co - cr - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - haw - he - hi - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - ms - mt - mus - my - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - ru_sib - rw - sa - sc - scn - sco - sd - se - searchcom - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sq - sr - ss - st - su - sv - sw - ta - te - test - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tokipona - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu