Ironija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ironíja je literarni ali retorični prijem, pri katerem avtor nalašč ustvari neskladje med dobesedno zapisano ali izgovorjeno vsebino in dojemanjem bralca oziroma poslušalca. Širše pojmovano je ironija ustvarjalni prijem na področju besedil, dogodkov ali celo modnih stvaritev. V vsakem primeru pa temelji na razdalji med dogodkom in njegovim razumevanjem. Sokratovska ironija gradi na pretvarjanju o nevednosti, v razkoraku z dejanskim znanjem osebe, kar naj bi opazovalec zaznal. O ironiji usode govorimo, kadar se dogodki odvijejo v nasprotju s pričakovanjem, kot da bi usoda prizadeto osebo zasmehovala.

Učinkovitost ironije zavisi od poznavanja konteksta (sobesedila), da bralec ali poslušalec lahko razreši paradoks med predstavljenim in realnostjo. Trditev: "Lepa reč!" je lahko le ugotovitev, ali pa ironični izrek ob neuspehu ali zmazku. Razumevanje ironije zahteva dodaten napor in zato spodbuja bralca ali poslušalca k sodelovanju.

Razhajanje med trditvijo in realnostjo ali navidezni paradoks največkrat dojemamo kot zabavno. Ironija je zelo pogosta v humornih besedilih.

Beseda izvira iz starogrškega εἰρωνεία (eironeia) kar pomeni navidezno nevednost. Izraz izhaja iz είρων (eiron) - kdor zastavlja nalašč nevedna ali retorična vprašanja; είρειν (eirein) je glagolski koren za "govoriti".

Ta članek o književnosti je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.