Higgsov bozon
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev. Njegova vloga je precej fundamentalna: Higgsovi bozoni so nosilci Higgsovega polja, za katero se predvideva, da prežema vse Vesolje in in daje delcem maso. Ker je Higgsovo polje skalarno polje, mora imeti Higgsov bozon spin enak nič.
Obstoj takega bozona je leta 1964 napovedal škotski fizik Peter Ware Higgs. Higgsovih bozonov do zdaj še niso eksperimentalno potrdili.
Teorija napoveduje, da mora imeti Higgsov bozon maso okoli 200 GeV. Do leta 2002 so v pospeševalnikih po svetu prečesali energije do 115 GeV. Čeprav so zaznali nekaj posamičnih dogodkov, ki bi jih lahko pripisali Higgsovemu bozonu, zanj do zdaj še ni trdnih dokazov. Predvidevajo, da bo dokončno lahko potrdil njegov obstoj šele Veliki hadronski trkalnik (LHC), ki ga gradijo v raziskovalnem središču CERN.
