Gonoreja
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gonoreja (gonorrhoea) je ena najpogostejših spolno prenosljivih bolezni ali včasih t.i. veneričnih bolezni, ki je znana tudi pod ljudskim imenom »triper« ali »kapavica«. Ta bolezen je predvsem razširjena med mlajšo starostno skupino in se kaže kot lokalno obolenje sluznice nekaj dni po infekcije. Povzroča jo vrsta bakterije (gonokok oz. s tujko Neisseria gonorrhoeae) , ki dobro uspeva na toplih in vlažnih delih telesa kot so na primer nožnica, maternični vrat, sečnica, danka ter grlo, na suhih mestih pa v zelo katkem času pogine. Najpogoste se prenese iz enega partnerja na drugega med spolnim odnosom oz. med spolnim občevanjem preko semenske oziroma vaginalne tekočine pri nezaščitenih spolnih odnosih in večinoma prizadane spolne organe. Znaki se pojavijo v dveh do desetih dneh po tem, ko je telo bilo izpostavljeno bakteriji. Moškim se pri okužbi z gonorejo vname sečnica, kar se izkazuje kot bolečina pri izločanju seča, iz sečnice pa se med urinom pojavlja tudi gnojni izcedek. Po približno dveh tednih preide akutno vnetje v kronično.
Pri ženskah ponavadi ni nobenih značilnih bolezenskih znakov, če pa so gre navadno prav tako za izcedek iz nožnice (gnoj), pekoč občutek pri uriniranju, bolečine med menstruacijo so močnejše kot ponavadi, krči in bolečine v spodnjem delu trebuha. Vendar ženska te znake lahko spregleda, saj misli, da se je prehladila, ali pa izcedek zamenja z izcedki pri pogostem vnetju nožnice ali pa bolečine v grlu, če se je bakterija naselila v tem delu telesa. Okužba, ki se ne zdravi, lahko napreduje na notranja rodila (maternico, jajcevode), kar lahko vodi v neplodnost in izvenmaternično nosečnost. Možno je, da ta bakterija, ki povzroča gonorejo (gonokok) povzroči tudi okužbo drugih mest izven spolovil in rodil, vendar so ti pojavi zelo redki (anus, veznica, žrelo). Okužena ženska lahko tudi med porodom prenese bolezen na otroka. Pri novorojenčkih poznamo gonorejo očesne veznice. Okužijo se med porodom, če je seveda mati okužena z gonorejo. Za preprečevanje te okužbe, v porodnišnicah vsakega novorojenčka zaščitijo s t.i. Credejevimi kapljicami.
Diagnozo gonokokne okužbe postavimo z laboratorijskimi preiskavami odvzete kužnine. Bris vzamejo pri ženskah iz materničnega vratu, pri moških pa iz sečnice in ga pošljejo v laboratorij. Gonokokna okužba se zdravi z antibiotiki (penicilin) ki pa jih mora pravilno predpisati zdravnik ali z injiciranjem. Samozdravljenje se pogosto zaplete s kronično potekajočo boleznijo, ki lahko zapusti trajne posledice. Zdraviti se mora tudi partner, saj se da le tako izogniti ponovni okužbi. Če se bolezen ne zdravi, lahko napreduje v hujšo okužbo, ki okvari reproduktivne organe (temu sledi neplodnost). Če pridejo povzročitelji v kri, lahko hematogeno prizadanejo tudi posamezne sklepe in končno lahko bolezen povzroči težave s srcem, prizadetost kože, artritis in nazadnje tudi slepoto. Za gonorejo zboli približno 1 odstotek prebivalcev, od tega 80 % moških, ki so ponavadi mlajši od 25 let.
