Bitka pri Saratogi
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bitka pri Saratogi je bila pravzaprav niz bitk v ameriški vojni za neodvisnost, ki so se odvijale v bližini kraja Saratoga Springs, kakih 240 km severno od New Yorka.
[uredi] Bitka pri Freemanovi farmi
Prva bitka se je zgodila 19. septembra 1777, ko je kakih 4.000 britanskih vojakov pod poveljstvom generala Johna Burgoyna na poti iz Kanade proti spodnjemu toku reke Hudson (tam naj bi se pridružili enotam generala sira Williama Howeja) pri neki farmi naletelo na kakih 3.000 ameriških prostovoljcev pod vodstvom generala Benedicta Arnolda. Ta bitka se je končala neodločeno po dveh urah boja, v katerih sta obe strani utrpeli hude izgube. Britanci so se umaknili v bližnji gozd, američani pa so zasedli nove položaje na višje ležečem terenu pri Bemis Heights malce južneje od farme.
[uredi] Bitka pri Bemis Heights
Kljub velikim izgubam se je britanski general Burgoyne odločil, da bo napadel nove ameriške položaje, kar se je zgodilo 7. oktobra. Burgoyne se v tem trenutku ni zavedal, da so Američani dobili okrepitve in, da je medtem njihovo število naraslo na 5.000 mož. Pridružili so se jim namreč vojaki na čelu z generalom Horatiom Gatesom. Američani so bili na napad pripravljeni in so odgovorili s hitrim protinapadom ter prisilili britance k umiku. Britanci so se ob hudih izgubah umaknili kakih 19 km severno in se tam vkopali. Temu je sledila obkolitev in 17. oktobra je John Burgoyne priznal poraz.
[uredi] Razplet
V pogojih predaje, ki so postali znani kot Saratoška konvencija, so Britanci pristali na umik iz ZDA. Američani naj bi jih po tej konvenciji spremili do Bostona, od koder naj bi odpluli proti Angliji. Konvencija pa je propadla, ker Kontinentalni kongres ni hotel ratificirati dokumenta. Burgoyne in njegovi vojaki so tako postali vojni ujetniki do končnega podpisa mirovnega sporazuma.
