Bertil Lindblad
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, † 25. junij 1965.
Lindblad je diplomiral na Univerzi v Uppsali. Bil je direktor observatorija v Stockholmu od leta 1927 do 1965. Lindblad je vodstvo observatorija nasledil od Karla Bohlina, ki se je upokojil. Observatorij, tedaj še pod okriljem Kraljeve akademije znanosti, je švedski kralj leta 1931 uradno slovesno odprl in so ga prestavili izven mesta v Saltsjöbaden. Ukvarjal se je z gibanjem Osončja glede na središče naše Galaksije. Določil je obhodni čas Sončevega tira. Potrdil je Shapleyevo oceno smeri in približne razdalje do središča naše Galaksije. Leta 1925 je skupaj z Oortom dokazal neenako vrtenje Rimske ceste. Po njegovih ocenah je celotna masa naše Galaksije 110.000 oziroma 180.000 milijonkrat večja od Sončeve.
Najpomembnejše je njegovo delo o zgradbi in dinamiki zvezdnih sestavov in fotometrična opazovanja spiralnih galaksij. Izdelal je spektroskopsko metodo za ločevanje orjakinj od zvezd z glavnega niza.
Leta 1938 je imel nagovor ob podelitvi Nobelove nagrade za književnost ameriški pisateljici Pearl Buckovi.
Med leti 1948 do 1952 je bil predsednik Mednarodne astronomske zveze (IAU).
