Nedohranjenost
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nedohranjenost, podhranjenost ali malnutricija je telesna oslabelost zaradi premajhne in/ali nekakovostne prehrane. Nedohranjenost nastopi, kadar je dnevna poraba energije višja kot vnos energije v obliki hrane. Pri odraslem človeku znaša povprečna dnevna energijska poraba okoli 9000 kilojoulov. V deželah v razvoju zaužije odrasel človek v povprečju 6400 kilojoulov energije. Dnevna poraba energije je sicer odvisna od posameznikove višine, spola, starosti in telesne dejavnosti. V svetovnem merilu je ob trenutni proizvodnji hrane na voljo le 1740 kilojoulov energije dnevno na posameznika. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v razvitem svetu prisotna prenahranjenost.
Nedohranjenost ni le posledica premajhnih količin zaužite hrane, marveč velikokrat tudi nekakovostnih obrokov (na primer hrana, ki ne vsebuje beljakovin). Posledice nedohranjenosti so marazem, kvašiorkor in druge bolezni. Prihaja do oslabitve notranjih organov, pri hujših oblikah nedohranjenosti sta prizadeta tudi krvožilje in imunski sistem. Zaradi padca odpornosti so zato zlasti pri nedohranjenih otrocih pogoste infekcijske bolezni.
Vsebina |
[uredi] Nedohranjenost v revnih deželah
Nedohranjenost je pogosta zdravstvena težava zlasti v državah v razvoju. Za to je kriv niz različnih razlogov:
- socialna struktura prebivalstva,
- vojne,
- nizka stopnja izobrazbe,
- korupcija,
- prenaseljenost,
- ujme ...
V večini primerov je prisotnih več od zgoraj navedenih vzrokov. V državah tretjega sveta umre predvidoma dnevno 20.000-100.000 ljudi zaradi neposrednih ali posrednih posledic nedohranjenosti. Točni podatki niso dosegljivi, saj vlade teh držav ne navajajo dosledno natančnih vzrokov smrti.
[uredi] Diagnosticiranje
Sodelavci dobrodelne organizacije Zdravniki brez meja uporabljajo za takojšnjo diagnozo nedohranjenosti meritev obsega nadlakti. Te metode se poslužujejo zlasti pri otrocih in če je obseg otrokove nadlakti manjši od 12,5 centimetra, zdravnik diagnosticira nedohranjenost. Otroka v tem primeru sprejmejo v poseben center, kjer skrbijo za njegovo prehrano in zdravstene težave.
[uredi] Nedohranjenost v razvitem svetu
V razvitem svetu so vzroki za nedohranjenost drugi, saj je na teh območjih hrana praviloma vsem dosegljiva. Nedohranjenost je v tem primeru posledica bolezni kot sta anoreksija (živčno hujšanje) in bulimija. Lahko pa je nedohranjenost namerno povzročena, na primer pri gladovni stavki.
Čeravno je nedohranjenost zaradi pomanjkanja hrane v razvitem svetu bila do nedavnega zelo redka, v zadnjih dvajsetih letih zopet postaja aktualen problem. Zaradi večanja razlik med revnimi in bogatimi je vse več ljudi, ki nimajo denarnih sredstev za ustrezno prehrano (na primer brezdomci). V posameznih primerih se pojavlja nedohranjenost pri otrocih, katerih starši jih zlorabljajo, jim namerno odtegujejo hrano ali jih zanemarjajo. Zaradi zanemarjanja prihaja do primerov nedohranjenosti tudi v domovih za ostarele in negovalnih domovih.
