Nadglavišče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem. Oziroma je točka na nebesni krogli z nebesno višino enako +90 stopinj, ki predstavlja tudi pol nebesnega horizontskega koordinatnega sistema. Geometrijsko je točka na nebesni krogli, ki leži na presečišču premice iz središča Zemlje skozi dano lego opazovališča na zemeljskem površju. Nasproti ležeča točja je podnožišče, oziroma nadir. Beseda zenit izhaja iz arabščine - al-samt (al-semt), oziroma samt ar-ra's, kar pomeni pot (nad glavo), teme.

Nadglavišče je po definiciji točka vzdolž krajevnega poldnevnika.

Datumi, ko je Sonce v nadglavišču opazovališča, imajo posebna imena (na južni polobli je obratno):

• pomladno enakonočje - okoli 21. marca - ekvator
• poletni Sončev obrat - okoli 21. junija - rakov povratnik (23,5º severno)
• jesensko enakonočje - okoli 23. septembra - ekvator
• zimski Sončev obrat - okoli 21. decembra - kozorogov povratnik (23,5º južno)

[uredi] Glej tudi

• zenitna razdalja

Ta članek s področja astronomije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.