Krajinski park Strunjan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom.

Eden izmed manjših klifov

Krajinski park Strunjan obsega večji del Strunjanskega polotoka, ki predstavlja značilen vzorec flišne pokrajine obalnega območja. Zavarovan je od leta 1990. Njegove posebnosti in vrednote so razloženi tip poselitve, kulturne terase, soline (etnološki in tehnični spomenik) ter sedem domačij (etnološki spomenik). Spomenika oblikovane narave sta park ob Vili Tartini ter dvostranski drevored pinij ob magistralni cesti.

Naravovarstveno sta zanimiva predvsem laguna Stjuža (soline) in severna stran polotoka. Laguna in soline so stičišče morskega in kopnega vodnega elementa s specifičnimi ekološkimi razmerami, ki pogojujejo posebej prilagojene življenjske oblike. Zaradi svojih geoloških in geomorfoloških značilnosti, velike biotske pestrosti je izjemnega pomena z vidika varovanja naše naravne dediščine. Je najdaljši neprekinjen del naravne obale v Tržaškem zalivu.

[uredi] Ožja zavarovana območja znotraj parka

• Naravni rezervat Strunjan: Strunjanski klif z delom morja in neposrednim zaledjem
• Naravni rezervat Stjuža: Strunjanske soline z laguno Stjuža
• Naravni spomenik Pinijev drevored: dvostranski drevored pinij ob magistralni cesti

[uredi] Glej tudi

• Seznam zavarovanih parkov v Sloveniji

[uredi] Viri

• Uredba o Krajinskem parku Strunjan (Uradni list RS 107/2004 z dne 1.10.2004)