Premog
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem. Premog je zlahka gorljiva črna ali temno rjava sedimentna kamnina, sestavljena večinoma iz ogljika in ogljikovodikov ter nekaterih drugih elementov, med drugim tudi žvepla. Premog je zelo pomembno gorivo in je najbolj pogost svetoven vir elektrike, je pa bil premog tista glavna sila, ki je poganjala industrijsko revolucijo. V Sloveniji se s premogom proizvede približno tretjina potrebne električne energije.
[uredi] Vrste premoga
Geološki procesi skozi čas s pritiskom spreminjajo šoto postopoma v lignit, rjavi premog, črni premog in na koncu v antracit.
[uredi] Svetovne rezerve premoga
Ocenjeno je, da je od leta 1996 na voljo okoli en eksagram (1x10^15) kg skupnih rezerv premoga, ki se jih ekonomsko splača pridobivati z današnjo tehnologijo rudarjenja. Energetska vrednost vsega svetovnega premoga je krepko preko 100 trilijard joulov (100 zetajoulov). Verjetno je na voljo dovolj premoga za vsaj 300 let. Vendar ta ocena privzema ničelno rast prebivalstva ter ničelno rast uporabe premoga zaradi pomanjkanja naravnega plina in nafte.
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
