Judovstvo
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Júdovstvo ali judaízem (tudi žídovstvo; ta izraz v sodobnem času velja za neprimernega) je vera in kultura Judov. Judje so obenem pripadniki vere in narod. Judovstvo je prvo izpričano monoteistično verstvo. Velikokrat se zmotno razlaga, da se judovski bog imenije Jahve, čeprav se v judaizmu božjega imena nikoli ne izgovarja, saj je neznano. Znana je le označba JHVH, katere izgovorjava se je skozi stoletja izgubila. Ta vera predstavlja dele osnove tudi za nekatere druge vere, denimo krščanstvo in islam.
Za prvega Juda velja Abraham, s katerim naj bi bog sklenil zavezo. Njegovi potomci naj bi po njegovem sinu Jakobu ali Izraelu dobili ime Izraelci.
V zgodovini so bili Judje velikokrat preganjani. Preganjanje je doseglo vrhunec z nacističnim holokavstom med drugo svetovno vojno. Po njej so jim dodelili lastno državo, Izrael, ki leži na območju Palestine. Na tem območju prihaja do mnogih sporov med judovskimi in muslimanskimi prebivalci, ki prav tako želijo imeti lastno državo.
|
Ta članek (oz. del članka) je slogovno neurejen. Pomagajte nam ga urediti. Po končanem delu sporočilo odstranite. |
[uredi] Zgodovina judovstva
Judovstvo je religija judovskega ljudstva. Hkrati pa je to tudi njegova zgodovina, kultura, način življenja. To je prva religija, ki je priznala edinega boga. Temelji na besedilih hebrejskega Svetega pisma.
Judovska vera je nastala pred več kot 4000 leti na Srednjem vzhodu. V tistem času so ljudje častili veliko različnih bogov. Mož, ki mu je bilo ime Abraham pa je verjel, da obstaja le en bog. Govoril je z bogom in sklenil zavezo ali dogovor z bogom. Abraham in njegova družina sta se zaobljubila, da bosta častila in ubogala boga, bog pa je obljubil, da bodo postali izbrano ljudstvo. Bog je vodil Abrahamove potomce v novo deželo, imenovano Kanaan, kjer so se razrasli v velik narod-judovsko ljudstvo. Druga pomembna osebnost v zgodovini judovskega ljudstva je Mojzes. Bil je veliki voditelj, ki je Abrahamove potomce rešil iz egiptovske sužnosti. V spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti Judje praznujejo pasho. Mojzes je na gori Sinaj od boga sprejel deset zapovedih vklesanih na dve kamniti plošči. Nosili so jo v skrinji zaveze. Vsi Hebrejci (Izraelovi otroci) so sprejeli deset zapovedi v znamenje zaveze z Bogom. Ker jih je varoval bog, jim je v puščavi uspelo preživeti 40 let. Vodja Hebrejcev pri naselitvi Obljubljene dežele je bil Jozue, Mojzesov naslednik.
Ob koncu drugega tisočletja pred Kristusom so si Hebrejci izbrali kralja. Prerok Samuel je najprej določil Savla, pozneje pa Davida. David je za prestolnico svojega kraljestva izbral Jeruzalem. Salomon, Davidov sin, je v želji, da bi zavaroval skrinjo zaveze, tam zgradil tempelj. Ta je postal središče verskega življenja Izraela. Kraljestvo se je po Salomonovi smrti razdelilo na dva dela: na severu je bil Izrael, na jugu pa Juda. To je bilo obdobje prerokov. Preroki so bili pogosto preprosti pastirji ali poljedelci, ki jih je navdahnil bog. Spodbujale so veljake in ljudstvo, naj spoštujejo zapovedi.
V vsaki judovski sinagogi (zbirnem mestu) je izvod Tore. Besede so zapisane na roko, od desne proti levi, v jeziku, ki mu pravimo hebrejščina. Toro začnejo brati ob prazniku simhat Tora, nato pa vsak šabat preberejo en odlomek do konca leta preberejo celotno Toro.
Kadar doma stopijo skozi vrata, vselej stegnejo roko in se dotaknejo mezuze. To je škatlica, pritrjena na podboj. V njej je majcen zvitek z besedami posebne molitve in z odlomki Tore. Nekateri odrasli mezuzo poljubijo, otroci pa se dotaknejo mezuze in potem poljubijo prste.
Za juda sta najpomembnejša kraja dom in sinagoga. Doma se učijo svojo vero in praznujejo praznike. Sinagoga je kraj, kjer se družijo in častijo boga.
Sinagogo obiščejo vsak petek zvečer in soboto zjutraj. Moški si kot znak spoštovanja do boga pokrijejo glave. Cerkveni kantor stopi na bimah in vodi obred. Za njim (za njo) je posebna omarica, imenovana skrinja zaveze. V njej je spravljena Tora. Zavitki Tore so pogosto pokriti z žametom, okrašenim s srebrom. Nad skrinjo zmeraj gori svetilka, imenovana večna luč.
Rabini so učitelji, ki morajo vedeti vse o judovskem zakonu. Pomagajo jim pri študiju Tore. V nekaterih sinagogah lahko rabini postanejo samo moški, v drugih pa so rabini lahko tudi ženske.
Sedmi dan judovskega koledarja se imenuje šabat, dan počitka. Začne se v petek, ob mraku, in takrat družina pripravi poseben obed. Gospodinja prižge dve šabatni sveči in odmoli obredno molitev. Pred večerjo oče opravi blagoslov vina. Ta obred se imenuje kiduš. Vsak družinski član naredi požirek iz čaše. Oče nato blagoslovi dan, ženo in otroke. Potem se z blagoslovom dveh posebnih štruc kruha, imenovanih halot, začne obed. Konča se v soboto zvečer in takrat prižgejo samo eno svečo.
V sinagogi veliko judovskih moških nosi posebne simbole, da pokažejo svojo vero. Jarmulka (kipa) ali okrogla čepica pokriva glavo. Talit je molilni šal z resicami. Ortodoksni moški imajo na čelo in na roko privezane tefilin, majcene škatle, v kateri so zvitki, popisani z besedami iz Tore. Nosijo tudi cicit, kar so čopki na majici, ki se jo nosi po srajco.
Judje imajo stroga pravila o tem, kaj lahko jedo in kako pripravljajo hrano. Sistem teh pravil se imenuje kašrut, dovoljena hrana pa košer. Poseben mesar mora ubiti živali in pripraviti meso, da je košer. Judje pri enem obroku ne smejo jesti najprej mesa, nato pa mlečnih izdelkov. V kuhinji imajo dva hladilnika: eden je za meso, drugi pa za mlečne izdelke.
Imajo svoj koledar. Judovski meseci trajajo od ene mlade lune do naslednje. Med letom imajo zelo veliko praznikov. Zaradi njih in s pomočjo zgodb, pesmi ali posebnih jedi si zapomnijo pomembne trenutke v njihovi zgodovini.
1.PURIM:Februar/Marec Estera je bila pred veliko leti judovska kraljica v Perziji (Iranu). Svojo ljudstvo je rešila pred hudobnim človekom, ki se je imenoval Haman. Na Purim se preoblečejo v kralje in kraljice, ter v sinagogi poslušajo Esterino zgodbo. Kadar je omenjeno Hamanovo ime, vsi vpijejo in cepetajo z nogami.
2.PASHA:Marec/April Pesah ali pasha slavi čas, ko so Izraelci pobegnili iz egiptovskega suženjstva. Ta praznik traja osem dni, začne pa se s posebno večerjo, imenovano seder. V casu pesaha judje ne jejo kvasenega testa oziroma nicear kar vsebuje kvas. Tudi pive ne pijejo. Jejo ploščat kruh, ki mu pravijo maca.
3.ROŠ HAŠANA:september To je njihovo novo leto. V sinagogi vsako jutro nekdo zatrobi v šofar, da jih spomni na napake, ki so jih storili prejšnje leto. Na ta praznik jedo jabolka, ki so namočena v med. Seveda si medsebojno voščijo za novo leto.
4.JOM KIPUR:september/oktober To je njihov dan kesanja. V sinagogah molijo, da bi bogu povedali, da jim je žal, kar so naredili narobe. Doma prižgejo svečo, ki gori 25 ur. V tem času se odrasli “postijo” (ne jedo in pijejo). Ko pa je posta konec, zatrobijo na šofar.
5.SUKOT:Oktober To je njihov praznik žetve, ob katerem se spomnijo domov, ki so jih njihovi predniki zgradili v puščavi, ko so bežali v Obljubljeno deželo. Na vrtovih zgradijo sukot in jih okrasijo s sadjem in z vejami. Večino sedmih dni preživijo v svojih sukah.
6.HANUKA:December To je dan, ko so pred 2000 leti Izraelci premagali hudobnega kralja, ki jih je prisilil, da opustijo svojo vero. Da pa bi proslavili zmago, so spet odprli Tempelj. Na hanuko prižgejo sveče v posebnem osemkrakem svečniku, ki mu pravimo hanuka-menora ali hanukija.
12.ODRAŠČANJE a.)OBREZOVANJE Osem dni po rojstvu je judovski deček obrezan v spomin na Abrahamov dogovor z Bogom. Posebej izučena oseba, ki jo imenujemo mohel, obreže kožico na dečkovem penisu. Dojenček dobi malo vina, da se pomiri. Po obrezovanju dobi deček svoje hebrejsko ime in družina praznuje.
b.)JUDOVSKA IMENA Judovski otrok dobi ob rojstvu dve imeni. Prvo je navadno ime, druga pa hebrejsko (dajo mu ga v spomin na kakega pomembnega sorodnika). Dve pogosti hebrejski imeni sta Moše (Mojzes) in Rivka (Rebeka).
c.)BAR IN BAT MICVA Ko je deček star trinajst let, postane odrasel. To pomeni, da se mora obnašati odraslo in ubogati zakone judovske vere. Deček teh let se imenuje bar micva. Judovske deklice pa odrastejo hitreje. Že pri dvanajstih letih postane bat micva. V posebnem obredu v sinagogi pojeta blagoslove pred branjem Tore in po njem.
d.)POROKA Ženin in nevesta pred poroko podpišeta ketubo. To je predporočna pogodba, v kateri so naštete dolžnosti zakoncev do drug drugega. Pri slovesnosti pod baldahinom ženin nevesti na prst natakne zlat prstan. Rabin blagoslovi par in ženin z nogo zdrobi kozarec za vino. To spominja na to, kako je bil pred veliko leti uničen Tempelj. Po poroki sledita pojedina in ples.
e.)SMRT Ko Jud umre ga/jo hitro pokoplejo. Truplo umijejo in zavijejo v belo rjuho, zaprejo v krsto nato pa pokopljejo na judovskem pokopališču. Družina umrlega nato teden dni ostane doma in žaluje. Skupaj z umrlim lahko pokopljejo stare hebrejske knjige in Toro.
13.JUDJE PO SVETU Na svetu je približno 14 milijonov Judov. Polovico jih živi v ZDA. V Izraelu je samo 4 milijone Judov. V Rusiji in nekdanjih Sovjetskih republikah je skoraj 2,5 milijona Judov. V Evropi je veliko Judov, še posebej v Franciji (530.000) in Britaniji (300.000), v Sloveniji pa le nekje 300. Judovska vera je razširjena po vsem svetu; manjše število Judov je tudi v Indiji, Kanadi, Braziliji, Argentini in Južni Afriki.
a.)ORTODOKSNI JUDJE Ortodoksni Judje so tradicionalisti. Najbolj znani so Habad Lubaviči. Sodijo k Hasidskemu judovstvu, ki se je začelo v vzhodni Evropi. Zelo so študirani in učeni, ter verjamejo v zgodovinsko resničnost Hebrejske Biblije. Večina Hasidskih Judov živi v državah vzhodne Evrope, Severni Ameriki in v Izraelu.
b.)KONZERVATIVNI JUDJE Tudi oni verjamejo v tradicionalne judovske vrednote, vendar so bolj odprti za moderni način vsakdanjega življenja. Pri čaščenju v sinagogi verjetno uporabljajo manj hebrejščine in nosijo oblačila, po katerih se ne razlikujejo od poganov (nejudov). V Severni Ameriki in v Evropi je veliko konzervativnih Judov.
c.)REFORMIRANI JUDJE Reformirani Judje jemljejo Biblijo zelo resno, vendar jih večina ne meni, da je čisto resnično. Pri obredih v sinagogi redko uporabljajo hebrejščino in upoštevajo samo nekatere izmed praznikov. Večina reformiranih Judov živi v Evropi in v Severni Ameriki.
14.VEJE JUDAIZMA Predniki Sefardskih Judov so približno pred 600 leti živeli predvsem v Španiji. Predniki Aškenaških Judov so približno pred 200 leti živeli v današji Rusiji in na Poljskem. V vsaki izmed teh skupin so trije glavni tipi:ortodoksni, konzervatinvi in reformirani Judje.
[uredi] Glej tudi
Ta članek o verstvu je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
