Evropski parlament

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Evropska unija
Članek je del serije: Politika in uprava Evropske unije

Trije stebri Steber I: Evropska skupnost Steber II: Skupna zunanja in varnostna politika Steber III: Policijsko in sodno sodelovanje Politične ustanove Komisija Predsednik: (José Barroso) Barosova komisija Svet ministrov in Evropski svet Predsednik: (Finska) Parlament: Predsednik: (Josep Borrell) Evroposlanci Volilne enote Volitve 2009 2004 Politične skupine Odbori Sodstvo Sodišče Evropskih skupnosti Seznam članov Sodišče prve stopnje Sodišče za uslužbence Računsko sodstvo Računsko sodišče Evropske unije Finančna telesa Evropska centralna banka Evropska investicijska banka Evropski investicijski sklad Svetovalna telesa Ekonomsko-socialni odbor Odbor regij Decentralizirana telesa Agencije EU Zakonodaja Pravni red Postopek Pogodbe Predpisi · direktive · odločitve Priporočila · mnenja Z EU povezane teme Ekonomska in monetarna unija Širitev Zunanji odnosi Vseevropske politične stranke Preglednica sodelujočih strank po državah V Svetu sodelujoče stranke
Druge države prikaži • pogovor • uredi

Evropski parlament je parlamentarni organ Evropske unije, ki skupaj s Svetom Evropske unije predstavlja zakonodajno telo EU.

Poslance izvolijo državljani EU vsakih pet let na neposrednih in splošnih volitvah.

[uredi] Volitve v Evropski parlament

Evropski parlament izvolijo državljani Evropske unije vsakih pet let (zadnje volitve v evropski parlament so potekale leta 2004, naslednje bodo leta 2009) na neposrednih in splošnih volitvah. Poslancev je danes 732 in delujejo v osmih poslanskih skupinah, največji pa sta evropska ljudska stranka (skupina ljudske stranke Evrope in evropskih demokratov) in socialisti (skupina stranke evropskih socialistov). Vsaka država ima določeno število poslancev (Nemčija 99, Luksemburg 6). Poslanci niso predstavniki države, v kateri so bili izvoljeni, ampak zastopajo svoje volivce in njihove interese ter politične interese evropskih političnih strank. Te so večnacionalne in delujejo v skladu s programom, sprejetim na evropski ravni.

Stavba evropskega parlamenta v Bruslju, Belgija

[uredi] Vloga Evropskega parlamenta

Evropski parlament zaseda dvanajstkrat letno v Strasbourgu, preostala zasedanja potekajo v Bruslju, seje odborov (17 stalnih odborov) pa so vedno v Bruslju. Plenarna zasedanja vodi predsednik evropskega parlamenta, ki ga poslanci izvolijo z navadno večino. Evropski parlament je z dopolnili k ustanovitveni pogodbi v minulih desetletjih pridobival čedalje več pristojnosti, saj je z določili Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe prerasel iz povsem svetovalne skupščine v pravi zakonodajni parlament, ki ima danes podobna pooblastila kot nacionalni parlamenti. Ustaljeni zakonodajni postopek je soodločanje (uveden z Maastrichtsko pogodbo), ki postavlja evropski parlament in Svet Evropske unije na isto raven, saj je besedilo potrjeno, ko ga potrdita oba, poslancem pa omogoča blokiranje sprejema evropske zakonodaje. Soodločanje je danes ena od najpomembnejših moči evropskega parlamenta in se nanaša na svobodno gibanje delavcev, ustvarjanje notranjega trga, raziskave in tehnološki razvoj, okolje, zaščito potrošnikov, izobraževanje, kulturo in zdravstvo. Ta postopek bo po uveljavitvi pogodbe iz Nice v uporabi na več kot 50 področjih delovanja EU (zdaj 35 področij). Posebej pomembna je vloga evropskega parlamenta pri sprejemanju evropskega proračuna in pri nadzoru njegove porabe. Brez soglasja evropskega parlamenta proračun ne more biti sprejet, prav tako morajo poslanci potrditi poročilo evropske komisije o izvrševanju proračuna za preteklo leto (zavrnitev poročila o porabi je vodila k odstopu evropske komisije pod vodstvom Jacquesa Santerja leta 1999). Parlament odloča tudi o širitvi EU, saj lahko uporabi veto na sprejem nove članice.

Slovenci so prvič sodelovali na prihodnjih volitvah v evropski parlament leta 2004. Pogodba iz Nice določa, da ima Slovenija sedem poslancev od 732 (Nemčija 99, Poljska 50, Irska 12, Malta pet). Sistem, po katerem potekajo volitve evropskih poslancev, določi vsaka članica sama. Evropska komisija je za delovanje evropske integracije najpomembnejša ustanova in gonilna sila pri gradnji Evrope.

[uredi] Volitve 2004

Po še neuradnih rezultatih volitev v Evropski parlament leta 2004 je število sedežev naslednje:

Evropska ljudska stranka (krščanski demokrati) in Evropski demokrati (EPP-ED) - 272
Stranka evropskih socialistov (PES) - 201
Evropska liberalna, demokratska in reformistična stranka (ELDR) - 66
Zeleni/Evropska svobodna zveza (Greens/EFA) - 42
Evropska združena levica/Nordijska zelena levica (EUL/NGL) - 36
Zveza za Evropo narodov (UEN) - 28
Evropa demokracij in raznolikosti (EDD) - 18
neodvisni - 69

V Sloveniji je EPP-ED dobila 4 glasove, ELDR 2 in PES 1 glas.