Norman Robert Pogson
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Norman Robert Pogson, angleški astronom, * 23. marec 1829, Nottingham, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 23. junij 1891.
Pogson je delal na observatorijih v Angliji in Indiji. Do leta 1847 je izračunal tira dveh kometov.
Leta 1850 je pokazal, da je povprečna zvezda z navideznim sijem 1m približno stokrat svetlejša od povprečne zvezde, z magnitudo 6m, ki je po Hiparhu še vidna s prostim očesom. Predlagal je, da bi določali navidezne sije zvezd tako, da bi stokratna razlika v siju pomenila natančno 5m razlike.
Leta 1851 je postal pomočnik na Observatoriju Radcliffe v Oxfordu, leta 1858 pa direktor Observatorijev Hartwell-Hall v Backinghamu.
Leta 1858 je podal Pogsonov fiziološki zakon:
To pomeni, da je zvezda, ki ima enkrat manjši navidezni sij, dva in polkrat svetlejša. Njegov predlog so sprejeli. Z današnjimi natančnimi postopki lahko merimo desetine ali stotine magnitud. Tako ima Barnardova zvezda 9,57m, Sirij -1,58m in Sonce -26,91m.
Leta 1860 ga je vlada poslala opazovat v Madras (danes Chennai) kjer je bil 30 let direktor observatorija, ustanovljenega leta 1786. 16. maja 1866 je v Madrasu odkril 87. asteroid Sylvia s premerom 260,9 km, z obhodo dobo 6,52 leta in glavno polosjo 3,496 a.e. Odkril je vsega skupaj 9 asteroidov in 21 novih spremenljivk.
42 Isis | 23. maj 1856 |
43 Ariadna | 15. april 1857 |
46 Hestija | 16. avgust 1857 |
67 Azija | 17. april 1861 |
80 Safo | 2. maj 1864 |
87 Sylvia | 16. maj 1866 |
107 Camilla | 7. november 1868 |
245 Vera | 6. februar 1885 |
V Madrasu je Pogson delal v popolni osamljenosti od ostalih astronomov na račun prevzetnosti kraljevih astronomov. Njegovo delo je bilo dolgočasno določevanje trenutkov prehodov zvezd čez poldnevnik. V času njegovega službovanja niso namestili nobenega novega inštrumenta in tako ni mogel nadaljevati Argelanderjevega dela pri raziskovanju in katalogiziranju spremenljivk južnega neba. Leta 1899 so observatorij v Madrasu prestavili v Kodaikanal in ga preuredili v meteorološko postajo.
Njegov pomočnik na observatoriju Čintamani Ragunatačari je leta 1867 odkril spremenljivko R Mreže (Reticuli), kar je bilo sploh prvo indijsko odkritje v novejšem času.