Mikojan-Gurevič MiG-29

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Mikojan-Gurevič MiG-29
Mikojan-Gurevič MiG-29
Opis
Tip:	lovsko letalo
Posadka:	1
Prvi polet:	6. oktober 1977
Uvedeno v službo:	1985
Proizvajalec:	Mikojan-Gurevič
Mere
Dolžina:	17.32 m
Razpon kril:	11.36 m
Višina:
Površina kril:	35.2 m²
Teže
Prazno:	8.175 kg
Opremljeno:	18.000 kg
MTOW:
Gorivo:
Pogon
Motor:	dva turboreakcijska motorja Tumanski R-33D
Pospešna sila:	8.300 kgp
Zmogljivost
Največja hitrost:	2.440 km/h
Mach hitrost:
Bojni dolet:	700 km
Najdaljši dolet:	2.100 km
Operativna višina:	17.000 m
Hitrost vzpona:
Obremenitev kril:
Razmerje pospešek/teža:
Oborožitev
Topovi:
Topovi:	en 30 mm top
Bojni tovor:	dve raketi zrak-zrak srednjega dosega štiri rakete zrak-zrak kratkega dosega
Drugo:
Uporaba
zalivska vojna iransko-iraška vojna operacija Zavezniška sila pakistansko-indijske vojne iraška vojna

Mikojan-Gurevič MiG-29 (Natova oznaka Fulcrum) je letalo, ki je primarno zasnovan kot lovsko letalo in sekundarno kot jurišnik.

[uredi] Zgodovina

Mikojan-Gurevič MiG-29

V šestdesetih letih dvajsetega stoletja je sovjetska vojska začela program PFI (rusko: перспективный фронтовой истребитель oz. napredno vojaško letalo). Novo letalo naj bi konkuriralo ameriškemu lovcu F-15 ali ga celo presegalo.

Program se je kasneje razdelil na dva programa LPFI (lahko lovsko letalo) in TPFI (težko lovsko letalo). Tako je bil razvoj letala MiG-29 dodeljen k prvemu, razvoj Su-27 pa k drugemu programu.

Novo letalo naj bi nadomestilo takrat že zastarela letala MiG-21 in MiG-23 in naj bi za razliko od njih delovalo samostojno, brez tesne povezanosti s kontrolnim centrom na zemlji, kot je bilo v navadi do tedaj. Delo se je pričelo leta 1974, ko so zgradili prvih 14 prototipov v več različicah. Krstni polet je letalo doživelo 6. oktobra 1977, serijska proizvodnja pa je stekla leta 1982.

Proizvodnja je bila do leta 1990 namenjena le sovjetski vojski in ostalim državam vzhodnega bloka. Konstrukcijski biro je zasnoval več različic tega letala, med drugim sta bila to dvoseda različica in mornariška verzija za rabo na letalonosilkah. Serijsko proizvodnjo novih tipov pa je prekinil razpad Sovjetske zveze. Kasneje so letala izdelovali predvsem za izvoz.

[uredi] Zasnova

MiG-29 je aerodinamično soroden s Su-27, a je opazno manjši.

Osnovni konstrukcijski material je aluminij, čeprav so v manjši količini uporabljeni tudi kompozitni materiali. Ima visoko pritrjena, prirezana krila s LERXsom; krilni kot je 40º. Prav tako ima dvoje repnih, prirezanih kril in dve navpični plavuti, ki so pritrjena na zunanje ogrodje motorjev.

Letalo ima dva turboreakcijska motorja Klimov RD-33, ki sta ločena med seboj. Prostor med motorjema razvije vzgon in tako zmanjša obremenljenost glavnih kril ter hkrati poveča možnost manevriranja. Vstopne šobe omogočajo razvitje visokih Machovih hitrosti; obstaja možnost, da so skoraj popolnoma zaprte, kar omogoča letenje na nizkih višinah; z zaprtjem šob preprečijo vstop različnih tujkov v motor, kar bi lahko povzročilo odpoved motorja.

[uredi] Izpeljanke

MiG-29A
MiG-29B
MiG-29S
MiG-29UB
Fulcrum-C

[uredi] Uporabniki

Uporabniki tega letala so (bili): Bangladeš, Belorusija, Bolgarija, Čehoslovaška, Eritreja, Indija, Irak, Iran, Jemen, Kazahstan, Kuba, Malezija, Madžarska, Moldavija, Nemčija, Peru, Poljska, Rusija/ZSSR Severna Koreja, Sirija, Slovaška Srbija, Turkmenistan, Ukrajina, Uzbekistan in ZDA.

[uredi] Glej tudi

seznam lovskih letal
seznam jurišnih letal
seznam sodobnih lovcev prestreznikov

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva za temo:

Mikojan-Gurevič MiG-29

Letala korporacije Mikojan-Gurevič

MiG-1 | MiG-3 | MiG-5 | MiG-7 | MiG-8 | MiG-9 | MiG-13 | MiG-15 | MiG-17 | MiG-19 | MiG-21 | MiG-23 | MiG-25 | MiG-27 | MiG-29 | MiG-31 | MiG-33 | MiG-110 | MiG-I270 | MiG-AT | MiG-MFI

Seznam vojaških letal - Vojno letalstvo - Vojaška industrija