Japonska slovnica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vsebina |
[uredi] Besedilo
Besedilo (文章 bunshō) je sestavljeno iz stavkov (文 bun). Stavek je sestavljen iz povedi (文節 bunsetsu), ki so najmanjša enota, ki še ima pomen. Podobno kot kitajščina in korejščina pisna japonščina ne loči posameznik besed s presledki.
[uredi] Glagoli
Glagoli v japonščini stojijo na koncu stavka. Primer:
猫 | は | 魚 | を | 食べる。 |
neko | wa | sakana | o | taberu. |
Mačka | TÉMA | riba | PREDMET | jé. |
Mačka jé ribo. |
[uredi] Samostalniki
[uredi] Pridevniki
[uredi] Števniki
[uredi] Japonski števniki
Japonščina ima dve vrsti števnikov: a) števinike domačega izvora in b) števnike kitajskega izvora.
Število | Znak | Najpogostejše branje | On branje |
---|---|---|---|
0 | 零 / 〇 | zero | rei / れい |
1 | 一 / 弌* | ichi | ichi / いち |
2 | 二 / 弍* | ni | ni, ji / に、じ |
3 | 三 | san | san / さん |
4 | 四 / 亖* | yon | shi / し |
5 | 五 | go | go / ご |
6 | 六 | roku | roku / ろく |
7 | 七 | nana | shichi / しち |
8 | 八 | hachi | hachi / はち |
9 | 九 | kyū | kyū, ku / きゅう、く |
10 | 十 | jū | jū / じゅう |
20 | 二十 / 廿* | nijū | nijū / にじゅう |
30 | 三十 / 卅* | sanjū | sanjū / さんじゅう |
100 | 百 | hyaku | hyaku / ひゃく |
1000 | 千 | sen | sen / せん |
10.000 | 万 | man | man / まん |
100.000.000 | 億 | oku | oku / おく |
1.000.000.000.000 | 兆 | chō | chō / ちょう |
Pozor: nič, dve, štiri, sedem in devet imajo dve izgovorjavi. Še posebeje je potrena pozornosti pri štiri, saj し pomeni tudi smrt.
[uredi] Japonskega izvora
- 一つ(ひとつ)... eden,
- 二つ(ふたつ)... dva,
- 三つ(みっつ)... tri,
- 四つ(みっつ)... štiri,
- 五つ(いつつ)... pet,
- 六つ(むっつ)... šest,
- 七つ(ななつ)... sedem,
- 八つ(やっつ)... osem,
- 九つ(ここのつ)... devet,
- 十つ(とお)... deset
Od deset naprej se uporabljajo številke kitajskega izvora. Pri številkah, kjer nstopajo enice "štiri" ali "sedem" pa lahko vskočijo tudi števniki japonskega izvora. Dodati moramo obrazilo つ.
[uredi] Kitajskega izvora
[uredi] Kitajski števniki
[uredi] Števniki z mero
Japonski samostalniki se obnašajo podobno kot slovenski samostalniki tipa mleko, voda, dež, ali pa jabolka, hiše, drevesa itn. Pri tem uporabimo mero, ki pa se v japonskem jeziku razlikujejo od vrste stvari, ki jih štejemo. Kadar mere ne poznamo, lahko štejemo tudi z japonskimi števniki ひとつ、ふたつ、itn. Mero dodamo na koncu števnika in z njim tvori celoto.
Posebno pozorno je vedno treba nameniti števnikom za štiri (四),sedem (七) in devet (九). Ti poznajo več kot eno izgovorjavo.
- mera za ljudi
Izjemi: 一人(ひとり),二人(ふたり),
naprej regularno z uporabo -人(にん) 三人(さんにん),四人(よんにん),五人(ごにん),六人(ろくにん),七人(しちにん、ななにん),八人(はちにん),九人(きゅにん)...
- mera za stroje, aparate (avtomobili, kolesa, fotoaparati, itn.)
regularno z uporabo -台(だい)
一台(いちだい) 二台(にだい) 三台(さんだい) ...
- mera za tanke, ploske predmete (papir, krožniki, preproge, itn.)
regularno z uporabo -枚(まい)
一枚(いちまい),二枚(にまい),三枚(さんまい),四枚(よんまい)、五枚(ごまい)、六枚(ろくまい)、七枚(しちまい、ななまい)、八枚(はちまい)、九枚(きゅまい)、。。。
- mera (enota) za japonski denar:
regularno z uporabo -円(えん)
Izgovorjava: čeravno se uradno piše えん (en), se izgovarja med en in jen. V slovenščini se enota za japonski denar kliče jen. Npr. 10 jenov.
一円(いちえん),二円(にえん),三円(さんえん)、四円(よえん)、。。。
Pozor: nikoli し円. Pogovorno tudi よんえん.
- mera za ure
一時(いちじ)、二時(にじ)、三時(さんじ)、四時(よじ)、五時(ごじ)、六時(ろくじ)、七時(しちじ、ななじ)、八時(はちじ)、九時(くじ)、。。。
- mera za minute