Irska gelščina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Irščina (Gaeilge) | ||
---|---|---|
Države: | Irska | |
Govorni predeli: | Gaeltachtaí | |
Število govorcev: | 1,6 milijona govorcev; 260.000 z dobrim ali zelo dobrim znanjem; prek 70.000 govorcev jo uporablja kot glavni jezik | |
Uvrstitev: | Ni med prvih 100. | |
Rodoslovna razvrstitev: | kentumski (zahodni) indoevropski keltski |
|
Uradni položaj | ||
Uradni jezik: | Republika Irska, Severna Irska, Evropska unija (po 1. januarju 2007) | |
Usklajuje: | Foras na Gaeilge | |
Jezikovne kode | ||
ISO 639-1 | ga | |
ISO 639-2 | gle | |
SIL | GLI | |
Glej tudi: jezik – seznam jezikov | ||
Irska gelščina (tudi irščina) je keltski jezik, ki je poleg angleščine uradni jezik Republike Irske.
[uredi] Zgodovina
Najstarejša pričevanja o irski gelščini so iz obdobja od 5. do 8. stoletja. Pretežno so to napisi na grobovih v posebni ogamski pisavi. Do 17. stoletja je bila irska gelščina praktično edini jezik sporazumevanja na irskem otoku, saj so se celo prvi angleški priseljenci, ki so prišli tja v 12. stoletju, razmeroma zgodaj pokeltili. Položaj gelščine se je utrdil zlasti v 16. stoletju, ko jo je rimokatoliška cerkev močno podprla nasproti »protestantski« angleščini. V začetku 17. stoletja je angleški kralj James I. zasegel zemljo upornih klanskih poglavarjev v Ulstru in tam naselil 200.000 kolonistov s Škotskega nižavja in Anglije. Ti so bili angleško govoreči in protestanti. Ulster je kmalu postal gospodarsko najbolj razvit Irske, s tem pa je na veljavi dobivala angleščina. Leta 1803 je z zakonom o enotnosti (Act of Union) Irska postala del Združenega kraljestva. Irsko gelščino so izgnali iz šol in jo prepovedali. Že v začetku 20. stoletja je bila angleščina edini jezik sporazumevanja kar 85 odstotkom prebivalstva. Ko se je leta 1921 Irska osamosvojila, je gelščina postala simbol narodne samobitnosti. Razglašena je bila za uradni jezik in ima danes močno podporo v šolskem sistemu. Pravih govorcev irske gelščine je danes največ na jugu in jugozahodu irskega otoka.