Elizabeta I. Angleška

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Elizabeta I.
kraljica Anglije in Irske

Obdobje vladanja	17. november 1558 - 24. marec 1603
Kronanje:	15. januar 1559
Predhodnik:	kraljica Marija I.
Successor	kralj Janez I., poznan tudi kot Janez VI. Škotski
Kraljevska hiša:	Tudor
Oče:	kralj Henrik VIII.
Mati:	Anne Boleyn, 1. markiza Pembroka
Rojstvo:	7. september 1533 Palača v Placentiji
Smrt:	24. marec 1603 Palača Richmond
Pokop:	Westminstrska opatija

Elizabeta I. (tudi Gloriana, dobra kraljica Bess (Good Queen Bess) ali deviška kraljica (nikoli se ni poročila)), kraljica Anglije in Irske, * 7. september 1533, † 24. marec 1603.

Elizabeta I.
portret ob kronanju

Elizabeta je bila peta in zadnja vladarica iz Tudorske dinastije. Nasledila je svojo polsestro Marijo I. in Angliji vladala v času enega burnih obdobij njene zgodovine. Bila je protestantka.

Obdobje njenega vladanja se v okviru angleške zgodovine imenuje tudi elizabetinska ali zlata doba. Zaznamovalo jo je večanje angleške moči in vpliva širom sveta. V tem obdobju so ustvarjali dramatiki kot William Shakespeare, Christopher Marlowe in Ben Jonson. Sir Francis Drake je za časa njene vladavine kot prvi Anglež obplul svet, Francis Bacon je predstavil svoje filozofske in politične nazore, pod siroma Walterjem Raleighom in Humphreyjem Gilbertom pa se je začela tudi britanska kolonizacija Severne Amerike.

Elizabeta je bila jezljiva in včasih neodločna vladarica. Zadnja lastnost, ki so jo njeni svetovalci sprejemali z nepotrpežljivostjo, je kraljico pogosto rešila pred napačnimi porokami in političnimi odločitvami. Kot njen oče Henrik VIII. se je ukvarjala s pisanjem in pesništvom.

S kraljevskimi patenti je ustanovila nekatere znamenite organizacije, kot Kolidž sv. Trojice v Dublinu (1592) in Britansko vzhodnoindijsko družbo (1600).

Njeno vladavino je zaznamovalo previdno podeljevanje naslovov in dostojanstev. V angleškem plemstvu so bile v času njenega vladanja nove časti podeljene samo osemkrat: enkrat grofovske in sedemkrat baronske, v irskem pa samo enkrat baronske. Elizabeta je prav tako zmanjšala število članov tajnega državnega sveta (Privy Council) iz 39 na 19, kasneje celo na 14.

Po Elizabeti, deviški kraljici, so imenovali nekdanjo angleško kolonijo v Severni Ameriki in današnjo zvezno državo ZDA, Virginijo.