Arheje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Archaea | ||
---|---|---|
Znanstvena razvrstitev | ||
|
||
|
||
Deblo Crenarchaeota |
Arhêje (znanstveno ime Archaea) so velika skupina prokariontov. Med živimi bitji jih težko uvrstimo, saj so po nekaterih vidikih podobne evbakterijam, po drugih pa evkariontom.
[uredi] Zgodovina
Arheje sta leta 1977 opredelila Carl Woese in George Fox na osnovi njihovih razlik od drugih prokariontov na osnovi filogenetskega drevesa 16S rRNA. Skupini bakterij sta bili prvotno imenovani »arhebakterije« (Archaebacteria) in »evbakterije« (Eubacteria) in so jih obravnavali kot ločeni kraljestvi ali podkraljestvi. Woese je na osnovi svojih rezultatov postavil domnevo, da so razlike med eno in drugo skupino veliko večje, kot se je domnevalo, in s tem ovrgel ustaljeno mnenje, da so si bakterije podobne. Da bi še bolj poudaril razlike, je tudi preimenoval in živa bitja razvrstil v tri skupine: arheje (Archaea), bakterije (Bacteria) in evkarionte (Eukarya).
[uredi] Archaea, Bacteria in Eucarya
Arheje so v večini vidikov celične strukture in metabolizma podobne drugim prokariontom. Njihova genetska transkripcija in translacija – dva osnovna procesa v molekularni biologiji – pa ne kažeta tipičnih bakterijskih značilnosti, ampak sta zelo podobni tistim, ki jih srečamo pri evkariontih. Tako denimo translacija pri arhejah uporablja evkariontske faktorje za iniciacijo in podaljšanje, njihova transkripcija pa vključuje TFIIB in beljakovine, ki se vežejo na TATA, tako kot pri evkariontih.
Spet druge lastnosti uvrščajo arheje v ločeno skupino. Za razliko od večine bakterij imajo enojno celično membrano brez peptidoglikanske stene. Nadalje – medtem ko je membrana bakterij in evkariontov sestavljena pretežno iz lipidov, ki so glicerolni estri, so membrane arhej sestavljene iz lipidov, ki so glicerolni etri. Te razlike morda izvirajo iz prilagoditve dela arhej kot hipertermofilnih organizmov. Arheje imajo tudi bičke, ki pa se po sestavi in razvoju močno razlikujejo od navidez podobnih bičkov pri bakterijah.