Apolon
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
-
Za druge pomene glej Apolon (razločitev).
Apolon (rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je v grški mitologiji bog svetlobe, pomladi, moralne čistoče in umetnosti, predvsem glasbe. V tej vlogi je bil pomembnejši od muz (pridevek Musagetes). Prinašal pa je tudi smrt in uničenje. Maščevanje je izvrševal s puščicami; tako je med trojansko vojno poslal kugo v tabor Grkov, ko so le-ti ugrabili hčerko Apolonovega svečenika in jo naredili za sužnjo. Pripomogel je tudi k smrti Ahila, saj je vodil Parisovo puščico.
Je sin Zevsa in Leto in dvojček boginje Artemis.
Apolonu je bilo posvečeno svetišče v Delfih, najpomebnejše antično preročišče.
Razen v ljubezenskih zgodbah in zgodbi o glasbenem dvoboju s Panom, bogom pastirjev, nastopa v vseh zgodbah kot uničevalec.
Ubil je velikana Titiosa, ker je hotel posiliti njegovo mater in satirja Matrsyasa, ker je dovolil, da ga hvalijo, da igra lepše kot Apolon.
[uredi] Dejanja
Prvo veliko dejanje v njegovem življenju je bila usmrtitev kače Python, sovražnice njegove matere. Ker je imela ta kača velike prerokovalske sposobnosti, je moral na Kreti opraviti očiščevalne obrede.
Uprl se je tudi očetu Zevsu. Ko je ta ubil sina Asklepiosa, se je Apolon maščeval z umorom kiklopov. Kot kazen za to dejanje, je moral delati v hlevih kralja Admetosa. Čuval je njegove krave. Ker je bil sprejet zelo prijazno, je poskrbel, da so vse živali povrgle dvojčke. Pomagal mu je tudi proti Erinijami, ko naj bi umrl.
[uredi] Znana dela o njem
- Kipi
- Alolon iz Phidie (450 let pr. n. št)
- Apolon z Belvedera (340 pr.n .št)
- Thorwaldsen, (1900)
- Rodin, (1900)
- Opere
- Balet
- Strawinsky, (1828)
[uredi] Zunanje povezave
